NEGA IN VZDRŽEVANJE GODALNIH INSTRUMENTOV
19 / februar / 2025
Godalni instrumenti so narejeni ročno, z več leti vloženega dela. Namenjeni so igranju več generacij glasbenikov, kar pomeni vsaj 400 let in več. Brez pazljivega in odgovornega ravnanja glasbenika ter rednega servisiranja pri goslarju to ne bi bilo mogoče.
Pravilna skrb in ravnanje z inštrumentom sta ključnega pomena za ohranjanje njegove kakovosti in trajnosti.
Osnovni napotki za nego godal
- Z instrumentom ravnamo nežno, skrbno pazimo, da ga ne butamo, da ne odkrušimo lak z instrumenta, saj je s tem instrument še bolj podvržen okoljskim vplivom in se kvari.
- Morebitno vidno umazanijo na laku rahlo odstranimo s suho krpico (krpica za stekla očal ali microfibra za brisanje prahu). Z učiteljem lahko občasno uporabimo posebno čistilo za les godalnih instrumentov.
- Na lak instrumentov ne nanašamo ničesar!
- Strune čistimo z alkoholom ali posebnim čistilom za strune. POZOR à tega nikoli ne počnite sami, vedno z učiteljem ali pri goslarju.
- Skrbno pazimo, da ne premikamo kobilice, saj se s tem lahko premakne duša instrumenta, kar vpliva na zvok.
(Kobilica je postavljena na sredino, med obema F odprtinama, in sicer na notranji sredinski zarezi F odprtine. Stati mora pokonci ali rahlo nagnjena nazaj. V primeru, da je kobilica nagnjena naprej ali pretirano nazaj, obstaja nevarnost, da se kobilica zvije. S tem izgubi svojo funkcijo, spremeni se dolžina strune in tako intonacija instrumenta.)
- Menjava strun – struno je treba zamenjati, ko se pretrga ali postane neuporabna. To opravilo zahteva nekaj spretnosti, zato na menjavo strun opravi učitelj ali goslar. Priporočamo menjavo strun vsaj 1 x letno (od 4. razreda instrumenta dalje; prej lahko tudi na 2 leti).
- Če se instrument težko uglašuje, pomeni, da so ključi pretrdo ali premehko namazani. Pri mazanju ključev naj vam vedno pomaga učitelj instrumenta!
V primeru, da se vijaki težko obračajo, se uporablja posebna maža, ki se kupi v bolje založeni glasbeni trgovini ali pri goslarju. Če vijaki popuščajo, da se obračajo preveč na lahko, ali da intonacija strune pretirano popusti, pa lahko uporabimo navadno šolsko kredo.
Lok (žima)
- Žimo pred vsakim igranjem zmerno namažemo s temu namenjeno kolofonijo (posebna smola, ki pomaga ustvariti trenje med lokom in strunami). Odvečno kolofonijo, ki je med igranjem odpadla na lak instrumenta ali se oprijela strun, po vadenju redno skrbno obrišemo s suho krpico (da le ta na daljše obdobje ne poškoduje laka).
- Žime se ne dotikamo s prsti, saj se v tem primeru zmasti (kot naši lasje) in ne bo več uporabna niti, če jo mažemo s kolofonijo.
- Pazimo, da loka ne napnemo preveč (palica mora ostati rahlo ukrivljena), saj se v nasprotnem primeru palica zravna in lok več ni odziven.
Transport in shranjevanje
- Za transport in shranjevanje instrumenta vedno uporabljamo originalen kovček, ki je zasnovan tako, da ščiti inštrumente pred poškodbami in nudi zaščito pred temperaturnimi nihanji, preveliko ali premajhno vlažnostjo ter poškodbami pri prenosu.
- Instrumenta nikoli ne odlagamo s pokrovom navzdol (tudi, če je pospravljen v kovček).
- Instrumenta nikoli ne puščamo v prevoznem sredstvu in ga ne izpostavljamo prevelikim temperaturnim obremenitvam za daljši čas (npr. pozimi ga nimamo na temperaturah pod lediščem, pri radiatorjih; poleti pa ne pod klimo ali na direktnem soncu). V primeru dežja pri transportu zaščitimo tudi kovček instrumenta.
- V zaprtih prostorih pazimo na primerno relativno vlažnost, katera znaša 45 – 55%.
- Instrumenta ne puščamo v bližini grelnih teles, saj lahko zaradi prenizke relativne vlažnosti pride do mehanskih poškodb (razpok na godalu, popuščanju lepila,…).