KONČERTINI ZA VIOLONČELO IN KLAVIR 1-4 – Sanja Repše

O ŠTIRIH KONČERTINIH

Razlog za nastanek končertinov je bil preprost – ustvariti enostaven material v obliki sonatnega stavka s specifičnimi metodičnimi cilji. Tovrstno učno gradivo učitelji violončela v praksi pogrešamo. Vsak končertino je posvečen konkretnemu učencu(-ki), ki sem ga (-jo) poučevala. Njihove osebnostne lastnosti so osnova za melodiko in karakter glasbenih idej. Težavnostna stopnja se z zaporedno številko zvišuje.

Vsi končertini so napisani v obliki sonatnega stavka z ekspozicijo, razvojnim delom in reprizo, nekateri imajo tudi kodo. Tonalitete so načrtno izbrane tako, da tudi dominantna lestvica omogoča razvoj specifičnega tehničnega znanja. Druga tema v ekspoziciji je napisana na dominanti, v reprizi pa v toniki. Tako učenec že naučeno drugo temo izvaja enako, le na eni struni nižje. Izjema je Končertino št. 4, saj je repriza v dominantni lestvici, druga tema zveni molovo.

Nekaj pomembnih metodičnih karakteristik:

KONČERTINO št. 1 v C-duru – posvečen Urši

• dva enostavna prehoda v četrto lego;
• osnovni lokovi načini: detache in legato ter različne kombinacije le-teh;
• karakter: mirno, pojoče, dramatično;
• koordinacija leve in desne roke – ob aktivnem gibanju prstov leve roke v ritmu osmink desna roka izvaja različne lokove načine.

KONČERTINO št. 2 v D-duru – posvečen Tjaši

• veliko prehodov med prvo in četrto lego, pogosto čez prazno struno (z namenom, da se učenci navadijo menjati lege, ob tem pa ohranjati stik z inštrumentom, vendar brez napetosti v roki in prstih);
• najvišji ton je a1 (flažeolet)
• široka lega v prvi in četrti legi;
• karakter: odločno, pojoče, razburjeno;
• lokovanje in artikulacija: martele, legato, detache, akcent.

KONČERTINO št. 3 v G-duru – posvečen Vitanu

• veliko različnih načinov menjav leg, kombinirano z menjavo strun;
• poudarek na pogostem lokovanju detache v triolah;
• zahtevnejša koordinacija leve in desne roke;
• najvišji ton je h1;
• ritmične kombinacije: triole, punktirani ritem;
• karakter: radostno, mirno, dramatično, pojoče.

KONČERTINO št. 4 v C-duru – posvečen Heleni

• posebnost v obliki – repriza je v dominantni lestvici, druga tema je v molu;
• palčna lega – najvišji ton je d2;
• karakter: izrazito odločen začetek, srednji del kontrastno mehek in nežen – klavir prevzame temo, violončelo spremlja s pizz.; koda je s humorjem.

Sanja Repše

KONČERTINI ZA VIOLONČELO IN KLAVIR 1-4 – Sanja Repše

Vrhunska slovenska violončelistka Sanja Repše izkazuje svojo popolno predanost glasbeni umetnosti kot solistka, komorna glasbenica in profesorica violončela. Po končanem šolanju v Glasbenem ateljeju Tartini v Ljubljani je študirala na Državnem konservatoriju P. I. Čajkovski v Moskvi, kjer je diplomirala leta 2004 v razredu prof. Igorja Gavriša. Specializacijo je opravila najprej na ljubljanski Akademiji za glasbo pri prof. Cirilu Škerjancu, nato na Ecole Normale de Musique A. Cortot v Parizu pri prof. Jeanu Barthu, kjer je pridobila naziv koncertni solist 2008. Leto za tem se je izpopolnjevala še na Scuola di musica Fiesole v Italiji pri profesorici Natalii Gutman.

Sijajna mlada violončelistka z izjemnimi uspehi predaja svoje znanje mladim in najmlajšim violončelistom. Pri pedagoškem delu združuje izjemno umetniško kreativnost, pridobljena znanja in bogate izkušnje v izviren koncept ter ustvarja privlačno in spodbudno vzdušje. Je soavtorica učbenika Prvi koraki za začetnike na violončelu.

Pričujoči Končertini 1-4 za violončelo in klavir, ki osvetljujejo metodične cilje zgodnjega razvojnega procesa, razodevajo izjemno ustvarjalno plat mlade avtorice.

Dr. Špela Lah, dipl. univ. muz.