Zgodovina

V letu 1990, v času slovenskega osamosvajanja, smo drzno in samozavestno odprli vrata prve zasebne glasbene šole v Sloveniji. Šola je do danes močno utrdila svoj položaj v slovenskem glasbenem šolstvu. Rezultati, ki jo danes uvrščajo med najvidnejše slovenske glasbene šole, so prav gotovo dokaz pravilne usmeritve in domiselno zastavljenega programa. 

Kot ustanovitelja Glasbenega ateljeja Tartini še danes meniva, da je bila odločitev pravilna.
Odločitev, ki nastane na podlagi temeljitega premisleka in pripravljenosti na ovire je pravilna, če je cilj natančno opredeljen in če je načrt za uresničitev objektiven. Najina ciljna usmeritev in vizija razvoja šole sta bili povsem jasno zastavljeni. Res je, da vseh težav, s katerimi sva se srečala, nisva mogla predvideti. Potrebno je bilo verjeti, imeti neizmerno moč in vztrajati. A rezultati najinih prizadevanj so naju sproti napajali in obvezovali. 

Soočala sva se z dvema povsem nasprotnima kategorijama: podjetništvom in neprofitno izobraževalno dejavnostjo. Nova pravna ureditev je to združitev omogočala, prva leta brez finančne podpore, pozneje pa s subvencijo. Zavest o nujni posodobitvi togih šolskih relacij je spreminjala merila v družbi, starši so iskali za svoje otroke bolj učinkovito vzgojo in izobraževanje. Kot starša dveh odraščajočih deklic, učitelja in aktivna glasbenika sva tudi sama vedno bolj razumela, da je nujno drugače oblikovati in izvajati učne programe, izbirati učne metode in pedagoški pristop. Novim tokovom sva sledila spontano, se učila, delala napake in iskala nova znanja. 

Zamisel o šoli se je razvijala, tako kot sva se razvijala tudi midva. S posebno pozornostjo sva se posvečala nadarjenim otrokom, uvajala in negovala komorno in orkestrsko igro, bogatila program predšolske glasbene vzgoje in nauka o glasbi ter uvajala poučevanje instrumenta v predšolskem obdobju. 

Čeprav so ostale tudi še neuresničene želje, pred nami pa še neizpolnjene naloge, je podoba današnje šole in vseh spremljajočih dejavnosti na določen način presegla najina pričakovanja.

Vildana in Vlado Repše
  

Pot do priznanja

Družbeno okolje je bilo do ustanavljanja in delovanja zasebnih šol manj spodbudno in pot do priznanja težavnejša kot danes. 

Že samo zato, ker smo bili prvi, ni bilo lahko. Ustanoviti družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) je bilo razmeroma preprosto, ne glede na dejavnosti, ki so bile predmet delovanja. Samo leto in pol po ustanovitvi prve družbe v zasebni lasti v Republiki Sloveniji, je bila ustanovljena družba Glasbeni atelje Tartini d.o.o.. Toda veliko je bilo nedorečenega v zakonodaji, kar zadeva družbene dejavnosti, neskladja med mestno in državno upravo so ovirala postopek vpisa v razvid in dodelitev koncesije. Toga, konvencionalna stališča upravnih organov do zasebnega šolstva so zavirala razvoj dogodkov. Sčasoma, vzporedno s pripravo zakona o organizaciji in financiranju v vzgoji in izobraževanju, so se kristalizirale razmere za uresničevanje programov in financiranje zasebnih šol. Izoblikovali so se merila, standardi, normativi. Šele leta 1996 smo podpisali pogodbo o sofinanciranju v želenem obsegu, vendar samo za predmetna področja, ne pa za število učencev. Čeprav smo bili leta 1993 vpisani v razvid glasbenih šol, leta 1994 sklenili pogodbo o koncesiji, pa pogostokrat nismo bili uvrščeni na seznamih glasbenih šol. 

Počasi, skladno z zakonodajo, pa se je odnos uprave spreminjal in danes je naše sodelovanje z Mestno občino Ljubljana in Ministrstvom za šolstvo korektno in spodbudno. Prav tako so se vodstveni kadri na glasbenih šolah znebili predsodkov. Srečanja na seminarjih, ki smo jih organizirali in izvajali na naši šoli, so rodila pravo kolegialno zaupanje in profesionalno sodelovanje z vsemi šolami po Sloveniji. Skrbno izbrane teme, vrhunski predavatelji in odlični pogoji za delo pritegnejo k udeležbi vedno več učiteljev violine, violončela, klavirja in nauka o glasbi. 

Visoko povprečno znanje učencev in njihov dejanski glasbeni razvoj, uspehi na tekmovanjih, zanimanje staršev za našo šolo, predvsem pa zadovoljstvo otrok in njihovo veselje ob glasbi, je bilo vseskozi najmočnejša spodbuda in je še danes naše osnovno merilo.

Vildana in Vlado Repše